DAN ZA PRINCESO

Po jutranjem prihodu od dolge vožnje in prespanja nekje med Passo Fedaia in Passo Staulanza se pripeljem na slednjega. Tam je izhodišče za princa Dolomitov (Monte Pelmo) a mene bolj mika princesa Dolomitov kot se Civetta tudi imenuje, zato se v smeri Cortine spustim vse do smučišča Palafavera kjer na velikem parkirišču parkiram. Cilj se vidi že od tam.

IMG_2562

Pridi, pridi, me vabi. Pozneje se je izkazalo da bo frajla kar muhasta in nagajiva. 😉 Pravo nasprotje njene mame pred dvema letoma, ki je povzročala le malo težav in se je kot fina dama dokaj elegantno prepustila. 😉 A take so dandanašnje frajle in ‘princeske’. 😉

Civetta skupaj s Pelmom spada v tako imenovane Zoldske (Dolomiti di Zoldo) ali Jugo-vzhodne Dolomite.  Civetta je s 3220 mnv njihov najvišji vrh, Pelmo pa s 3168 mnv, drugi.

IMG_2563

Od ‘pravih’ Dolomitov so nam ti nekje najbližje saj na vzhodu z reko Piave že mejijo na Predkarnijce.

IMG_2564

Vzpenjam se proti koči Coldai, najprej po gozdni cesti. Oho, Pecol ni samo pri Montažu. 😉

IMG_2565

Tu nekje se pripelje mimo mene avto in voznik me prosi, če lahko nekaj odnesem do koče ter mi da vrečko (pozabil sem sicer, kaj je že bilo). Ja, seveda, čeprav je bila to še dodatna obremenitev na rukzak kamor sem si jo zavezal. Ob moji utrujenosti še od prejšnjih dni. Reče, da imam v koči zastonj pivo! Bližam se planini Pioda.

IMG_2566

Od tu je do koče še kaka ura.

IMG_2570

Proti koči.

IMG_2571

Pogled proti osrednjim Dolomitom, v sredini položni Monte Formin, srednji vrh v skrajno levi trojici pa Tofana di Rozes.

IMG_2572

Pogled na Val di Zoldo.

IMG_2573

In končno pri koči Coldai. Ha, kaj pa je tista lestev tam do okna? Da lahko kdo ponoči pride not ali zleze k ljubici? 😉

IMG_2574

Pridi, pridi… me vabi princesa, vedoč da sem utrujen od prejšnjih dni. Takega bom lažje omrežila in se malo pozabavala z njim… 😉

IMG_2575

Z nasprotne strani se mi smehlja princ (Pelmo), očitno vedoč za muhe svoje sestre. 😉 Kdaj pa kaj k meni? Ja, si v načrtu ampak ‘Ladies first!’ 😉 Potem bom imel kompletno kraljevo družino v žepu razen kralj (Monte Antelao) bo moral verjetno počakati. Je le malo težji (druga stopnja plezanja, tudi v sestopu).

IMG_2576

Od koče proti začetku ferate Alleghesi.

IMG_2577

E, to še ni to…

IMG_2578

Megla se že nabira.

IMG_2579

In še enkrat princ!

IMG_2581

Pot do začetka ferate je dolga kake slabe tri ure od izhodišča.

IMG_2582

IMG_2583

IMG_2584

IMG_2585

In tu sem. Opremo gor in gremo. Sama ferata za izkušenega feratarja ni pretežka, sodi v razred srednje težkih, en kamin je C, dva, tri detajla sta B/C, ostalo lažje. Vseeno nikakor ni za podcenjevati! Dolga je kar tri ure in pol, skupaj z dostopom in sestopom je tura dolga minimalno 10, raje kako uro več. Nominalno seveda, brez postankov. Brez skrbi, tehnično nisem tako zelo zahtevna, kondicijsko pa, bi rekla naša princeska 😉

Ja, naporna je! Opozorjeni ste bili! 😉 Za feratno manj izkušene je sicer dostopna tudi po normalki (sicer sestopna pot za ferato) a kdor obvlada tudi druge tehnike, si lahko z njo privošči več vznemirjenja in zabave. 😉

Ferata sama načeloma tudi meni ne bi smela povzročati  prevelikih težav a glede na utrujenost in dolžino sem le malo cviknil. No, začetek je lepo šel in stvar je zanimiva dokler nisi preutrujen.

Pogled na začetno lestev(A/B) z začetka.

IMG_2586

Pogled na vrh na nasprotni strani začetka ferate, mogoče ima ime, ne vem.

IMG_2587

Začetek (A).

IMG_2588

Pa že omenjena lestev.

IMG_2589

Potem pa nekoliko težji (B) prehod skozi grapico.

IMG_2590

IMG_2591

B/C izstop.

IMG_2593

Druga grapica je lažja (dober A/B).

IMG_2594

IMG_2595

IMG_2596

Ni pretežko (slab B).

IMG_2597

Pogled navzdol. Levo planina Pioda, sredina izhodišče Palafavera, desno Val di Zoldo.

IMG_2598

Srečam gornico, ki je šla po ferati navzdol! Hmmm, no saj ne rečem, da ne bi tudi sam zmogel. Vpraša od kod sem. Slouvinija! 😉 Pravi, da je danes že srečala dva Slovenca. Odvrnem, da so Dolomiti med Slovenci kar popularni.

IMG_2599

Pogled na Zoldske Dolomite.

IMG_2600

Bližam se ključnemu mestu,…

IMG_2601

… kaminu težavnosti C.

IMG_2602

Problem je tu ozkost ter strmina in rahel previs.

IMG_2603

Poleg tehnike (ki kot rečeno pri tej punci sicer ni tak velik problem 😉 ), je tu potrebno tudi nekaj moči v rokah.

IMG_2604

IMG_2605

Izstop iz kamina (B).

IMG_2606

Po izstopu iz ključnega dela postane ferata mnogo lažja. Od tu skoraj da ni težjega mesta od B. Postane pa tudi manj zanimiva. Princeska je pokazala glavnino svojih čarov, sedaj pa se sramežljivo odeva v meglo. 😉

IMG_2607

IMG_2608

Megla me je več ali manj spremljala ves zgornji del ferate.

IMG_2609

Nezahtevna (A/B) grapica.

IMG_2610

Malo bolj zahtevno, ampak…

IMG_2611

B.

IMG_2612

Vse skupaj se je začelo vleči. Poleg tega, nobenih razgledov. Utrujen sem bil še od prejšnjih dni, princeska pa nenasitna! 😉 Z nostalgijo sem se spominjal njene mame z ledeniškim šarmom in lažjo ter nekoliko krajšo ferato. Malo mi je sicer tudi ona orientacijsko ponagajala na koncu a ženske brez tega očitno ne morejo. 😉

IMG_2613

Do naslednjega malo težjega dela, daljše prečenje (A).

IMG_2615

IMG_2616

In zopet zahtevnejši del (B/C).

IMG_2617

Odpre se pogled na drugo stran, v megli kraj Alleghe, z istoimenskim jezerom.

IMG_2618

Od desne proti levi princ Dolomitov (‘A sem ti rekel da moja sestra ni od muh, kaj me pa nisi poslušal!’ 😉 ), sredina, Punta Sorapis ter levo pod oblaki, Monte Cristallo.

IMG_2619

No, in saj veste kako se vedno vleče tik pod vrhom.

IMG_2620

In končno, princesa popedenana!  😉

IMG_2621

Razgleda na vrhu pač ni bilo. Jah, kaj imam zdaj na vrhu še za početi, čeprav vem da se ni lepo posloviti od dame brez še malo crkljanja. 😉

IMG_2622

Sestopna pot, v zgornjem delu krušljiva.

IMG_2623

Malo se je zopet prikazala okolica. Skupina Bosconero.

IMG_2624

Sestopna ferata, razen nekaj B-jev ne preseže A/B.

IMG_2625

Pri koči Torrani.

IMG_2626

In nazaj proti koči Coldai.

IMG_2627

Sestopna ferata kot rečeno ni težka, se pa ob utrujenosti vleeeeeeče. Princeska spet nagaja. 😉 Lej, saj pridem še kaj k tebi, mi hribovci smo itak vsi po malem mazohisti. 😉 Konec koncev ima Civetta še eno ferato – Tissi. Ta pripelje ravno do koče Torrani oz. je ta koča večkrat kar izhodišče saj se pogosto uporablja za sestop.

IMG_2628

IMG_2630

Zopet pogled na skupino Bosconero.

IMG_2631

Val di Zoldo.

IMG_2632

IMG_2633

Počasi se bo začelo temniti.

IMG_2634

IMG_2635

IMG_2637

No, ferata bo še nekako v dnevni svetlobi skozi. Zoprno melišče.

IMG_2638

In še predno sem prišel do izhodišča se je že toliko stemnilo, da sem moral uporabiti baterijo in loviti markacije. Seveda so bili, še posebej nazaj do koče, deli kjer se je pot slabo videla, kjer je bilo treba malo poplezati. Na enem mestu sem moral med skalami kar kake četrt ure iskati pot. Ko ni naslednje markacije, nazaj do zadnje videne! In spet išči… V skrajni sili bi seveda prenočil zgoraj, naslednji dan sem se tako ali tako odločil za počitek, ne glede na vreme. Oh, princeska kaj mi delaš! 😉

Zaradi teme in iskanja sem se pomikal po polžje in prišel k koči okoli desetih. Koča je bila seveda že zaprta. Nič ni bilo z zastonj pivom. 😦

Sem pa opazil, da so nove tehnologije in komunikacije očitno prišle tudi že v visokogorje, vsaj v Italiji. “Še tega se nam manjka”, bo kdo rekel. No, jaz nimam nič proti.

IMG_2641

Od tam je bilo treba priti še do avta. Od planine Pioda je bilo seveda samo po gozdni cesti a bil sem tako pobit, da sem videl samo še avto in pivo iz zaloge in komaj še hodil! Sladoled pa ne vem, če sem ga kje potem našel.

Naslednji dan bi vzel prosto, če bi bilo vreme slabo ali pa ne. No, bo slabo kot sem zvedel na WiFi-ju v baru v Caprileju, kjer sem si privoščil jutranji kofe. Preverba je bila zgolj informativna t.j. ali sem kaj zamudil.

Zapeljem se v Belluno, ki sem ga imel rezerviranega za slabe dni. Luštno mestece, čeprav kaj pretiranega ni za videti.

Mestna hiša.

IMG_2642

Palazzo dei Rettori.

IMG_2645

Katedrala.

IMG_2652

Pogled na mesto s parkirišča ob reki Piave.

IMG_2653

IMG_2654

In potem nevihta. Po razjasnitvi nadaljujem.

Še pogled na skupino Schiara (najvišja gora po kateri ima ime je prva z desne), predno grem v bližnji nakupovalni center na pivo in sladoled ter nakup hrane za turo naslednjega dne.

IMG_2656

Vreme naslednji dan bo! Čaka pa me zanimiva tura za katero se zvečer čez dolino Zoldo zapeljem nazaj v Caprile nato pa na Passo Falzarego in dol v La Villo. Nekje med njo in Bruneckom pa prespim na nekem parkirišču ob cesti. Moj cilj naslednjega dne: naravni park Puez-Odle ter zanimiv greben z zanimivo potjo, posvečeno bratu znanega, znanega alpinista, ki je od tod blizu doma.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s